(4)

Artist: Michaela Thelenová (Ústí nad Labem / Czech Republic)
Presented work: „untitled” (2008)
Text by Petra Kutálková, La Strada, Czech Republic, o.p.s.
[DE] [EN] [TR] [HR] [SI] [HU] [CZ]

Prisiljena prostitucija – pozabljena prihodnost?

Listine o človekovih pravicah, vključno z Deklaracijo o pravicah seksualnih delavk in delavcev v Evropi, poudarjajo človekovo pravico do življenja, svobode in varnosti. Na podlagi teh pravic nihče ne bi smel biti prisiljen ponujati seksualne storitve proti svoji volji ali pod pogoji, s katerimi se ne strinja.

Kljub temu so v razpravah izrazi, kot so prostitucija, prisilna prostitucija in trgovanje z ženskami, pogosto  napačno uporablj ani. Medtem ko gre pri trgovanju z ženskami in prisilni prostituciji za hudo kršenje pravic tistih, ki so izkoriščani, bi prostitucijo morali šteti za zakonit vir zaslužka (kot to tudi počnejo v nekaterih državah).

Po poročilu Mednarodne delavske organizacije ILO je danes letn o najmanj 1.390.000 ljudi prisiljenih nuditi seksualne usluge proti lastni volji ali pod grožnjo kaznovanja. Ženske, ki so prisiljene v prostitucijo, trpijo za posledicami, ki negativno vplivajo na njihovo duševno stanje, zdravje, ekonomsko in družbeno plat življenja. Zato nevladne in mednarodne organizacije prek različnih  kampanj poskušajo ozavestiti  širšo javnost in uporabnike plačljivih seksualnih uslug o tem, da ni vsaka prostitucija prostovoljna.

Ženske, ki so prisiljene v prostitucijo in so postale žrtve trgovanja z ljudmi ali drugih s prostitucijo povezanih zločinov, pogosto in nenehno sebe krivijo za to, kar so doživele. "Kako sem lahko bila tako naivna, da sem privolila v tako ponudbo?" "Ne bi smela iskati dela v tujini. Sama sem kriva. Sovražim se!" "Krivim se, ker nisem poskušala ponovno zbežati. To me mori. Nihče ne more razumeti, kako sem se takrat bala za svoje življenje. Počutim se tako ničvredno." "To sem počela zavoljo otrok. Grozil mi je, da če ne bom prinesla denarja, otroci zvečer ne bodo imeli kaj jesti. Tako majhni so ... "

Zelo težko se je znebiti takih misli o lastni krivdi, še zlasti če ženske obsoja bližnja okolica. Pravzaprav se je pogostim obsodbam, ki so jim izpostavljene – da so naivne, preveč provokativne, da so vedele, v kaj se spuščajo, da bi to lahko preprečile, da je krivda njihova ..., skorajda nemogoče izogniti. Družba nanje – kakor tudi na žrtve posilstva ali nasilja v družini – gleda kot na sokrivce pri teh dejanjih. Tudi ženske, ki so privolile v seksualne storitve, mislijo podobno, čeprav niso mogle vedeti, da bodo prisiljene v nezaščiten odnos, posiljene, tepene in prikrajšanje za denar, ki so ga s tem zaslužile. Žal nas dejstvo, da je povzročitelj nasilja v takih okoliščinah edini zares odgovoren za kaznivo dejanje, nikoli povsem ne prepriča; družba namreč ohranja stereotipe, zaradi katerih ženske verjamejo, da so sokrive za svojo negativno izkušnjo.

Petra Kutálková
La Strada Češka republika, o. p. s. (organizacija za javno korist)


Prepovedal mi je spati. Jedla sem lahko, a le zelo hitro, na voljo sem imela le nekaj minut. Spati nikakor nisem smela. Če bi le pomislila na to, bi me pretepel in brcnil na cesto.