Artist: Isa Rosenberger (Wien)
Presented work: „Jede hat das Recht auf
Arbeit ...“ (2007)
In collaboration with Snježana Čalija, Immaculée Mukankuranga,
Yanjindulam Densmaa, Paula Rios, Rafia Bigzadeh, Amita Lugger, Gülay Aslan
and Melek Eş (photograph taken on the central plaza of the UNO City Vienna)
Texts by eight women from Vienna [DE]
[EN] [TR]
[HR] [SI]
[HU] [CZ]
Splošna deklaracija človekovih pravic
23. člen
1. Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo.
2. Vsakdo ima, brez kakršnekoli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo.
3. Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravične in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi družini človeka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.
4. Vsakdo ima pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali pridružiti se sindikatu za zavarovanje svojih interesov.
Snježana Čalija: Zelo pogosto naša izobrazba in delovne izkušnje niso priznane. Priseljenci so v okviru delovnega trga razporejeni na najslabše plačana in fizično najzahtevnejša delovna mesta. Živimo bistveno slabše kot Avstrijke. Mislim, da sta zato krivi zakonodaja in družba nasploh.
Immaculée Mukankuranga: Čeprav sem afriškega rodu, se barva moje krvi ne razlikuje od barve krvi drugih. To pravim zato, ker imam zelo različne izkušnje z življenjem v Avstriji. Kljub temu da imam končano srednjo šolo in končujem študij živilstva in prehrane na Dunaju, se ljudje do mene pogosto obnašajo, kot bi bila nepismena! Diplome mi niso priznali in edina ponudba za zaposlitev, ki sem jo do sedaj dobila, je bilo delo čistilke – to pa je zahtevalo veliko mojega potrpljenja!
Yanjindulam Densmaa: Naučiti se jezika ne pomeni samo obvladati ga ustno, temveč se ga je treba naučiti tudi pisati. To zahteva stalno izpopolnjevanje. Izobrazba se mi zdi ključna pri iskanju zaposlitve, ta pa predstavlja vstopnico v družbo.
Paula Rios: Kot otrok druge generacije priseljencev iz Čila sem odraščala na Dunaju. Leta 1987 sem se stara štirinajst let z očetom, ki je po poklicu novinar (in dvakratni preseljenec), odselila v Španijo. Od takrat z žalostjo v srcu, ker sem brez državljanstva in brez doma, gojim upanje, da bo svet kdaj boljši. Naučila sem se, kako živeti z drugimi kulturami, tako da se počutim povsod doma. Stigmatizirana ženska iz (denimo) Južne Amerike se v Avstriji težko vključi v družbeno življenje. Čeprav ji to uspe, je pot do popolne samouresničitve še vedno nedosegljiva.
Rafia Bigzadeh: Prihajam iz Afganistana in v Turčiji sem diplomirala iz umetnosti. Pred šestnajstimi leti sem kot begunka prišla v Avstrijo. Ko so bili moji otroci še majhni, sem bila prisiljena poprijeti za vsako delo. Tri leta sem bila gospodinjska pomočnica. V zadnjih šestnajstih letih sem prestala veliko hudega in pridobila veliko izkušenj med delom kot prostovoljka. Rada bi se zaposlila v socialnem sektorju, kjer bi delila svoje izkušnje z drugimi, ali bila umetnica; vendar se zdi, da je to nemogoče, kar me je resnično razočaralo.
Amita Lugger: Moje življenje v Avstriji ni lahko. Diploma iz glasbe, ki sem jo dosegla na univerzi v Indiji, tukaj ni priznana. Ker sem v Indiji obiskovala tečaj pisarniškega poslovanja za turistične delavce, sem v Avstriji dobila delo v eni izmed potovalnih agencij. Toda glede na mojo izobrazbo bi raje delala kot učiteljica glasbe.
Gülay Aslan: Naša družba ne priznava gospodinj. Matere, ki imajo veliko dela doma, niso cenjene. Če ženske, ki opravljajo samo gospodinjska dela, ne prejemajo dodatne finančne podpore, nimajo enakih pravic kot njihovi možje.
Melek Eş: 1. Vizo lahko dobiš le, če dokažeš, da imaš stalne prihodke.
2. Če hočeš delati, moraš predložiti vizo.
3. Če hočeš imeti pravico do pridobitve stanovanja, moraš imeti zagotovljen dohodek.
4. Če se želiš zaposliti v podjetju, moraš tekoče ustno in pisno obvladati nemščino, pa čeprav gre za podjetje, ki ponuja usluge čiščenja.
5. Priseljenec, ki se prebije skozi ta celoten proces, ima mogoče še čas za integracijo in asimilacijo.
6. Da lahko premostiš vse te ovire, moraš imeti dostop do trga dela.