Künstler: Tadej Pogacar (Ljubljana)
Abgebildetes Werk: „Attention! Migrants, Distrust Abusive Regimes!” (2006)
Text von Mojca Pajnik (Peace Institute, Ljubljana) [DE] [EN] [TR] [HR] [SI] [HU] [CZ]
S pojasnjevanjem migracij kot globalnega pojava, ki ogroža nacionalne države in njihove varnostne režime, oblikovalci politik ustvarjajo neke vrste diskurz o državniških spretnostih, kjer se država pripravi na boj proti migracijam, da zaščiti domnevno ogroženo nacionalno varnost in na specifično nacionalno ozemlje vezano državljanstvo. Kot sestavni del vprašanj, ki zadevajo meje, so migracije postale sredstvo, preko katerega država potrjuje svojo moč, tako da se pokaže v vlogi tistega, ki obvlada položaj in varuje državljane pred migranti. Država s tem utrjuje svojo vlogo pri obvladovanju tega »problema«, prevladujoče (proti)migracijske politike pa se sklicujejo na to, da so nenadzorovane meje glavni razlog za »nelegalne«, »nedokumentirane«, »nedovoljene« itd. migracije, zato da predlagajo poostritev mejnega nadzora. Posledično se promovira zamisel, ki jo najbolj nazorno udejanja schengenski informacijski sistem, da naj za preprečevanje »nelegalnosti« država omejuje prehod čez mejo in kaznuje »kršilce«, torej ženske in moške, ki migrirajo.
Te politike očitno ne upoštevajo posledic poostrenega režima na meji, ki povečuje ranljivost migrantov in jih sili, da poiščejo druge, nevarnejše poti, kjer so izpostavljeni še večjim zlorabam. Politika omejevanja čezmejnega prehoda prav tako ne upošteva dejstva, da omejevanje migracij ljudi ne bo odvrnilo od preseljevanja, ampak jih bo kvečjemu potisnilo v težje razmere in jih naredilo še bolj nevidne. Še več, takšne politike zanemarjajo idejo, da so migranti aktivni posamezniki, posameznice in skupine, ki prakticirajo transgresivna življenja in odpirajo poti za mišljenje transnacionalnega državljanstva oziroma državljanstva sveta.
Ena od posledic sedanjih, z nacionalnim diskurzom prežetih držav so obtožbe, češ da migranti ogrožajo harmonično enotnost nacionalne države, njene »prvobitne« prebivalce, njihovo zaposlitev in javni red nasploh. Posledično je priseljeni delavec v prvi vrsti označen kot »nedržavljan«, »vsiljivec«, »tujec« ali »večni migrant«. Dejansko pa taka oseba odpira poti novim oblikam deteritorializirane politike in praksam dejavnega državljanstva. Namesto da bi se ta novost priznala, opozorilne table na mejnih prehodih migrante enačijo s »prevarantskimi trgovci«. Odgovora na vprašanje, kaj je tukaj prevarantskega, ne gre iskati v migrantih, pač pa v aktualnih režimih upravljanja migracijskih politik, ki se poslužujejo preventivnih strategij in strategij kriminalizacije, namesto da bi omogočali transnacionalne oblike obstajanja in življenja v svetu.
Dr. Mojca Pajnik, Mirovni inštitut, Ljubljana