Künstlerin: Sanja Iveković (Zagreb)
Abgebildetes Werk: „Rastavljena“ (1982–2007)
Text von Suzana Kunac (B.a.b.e., Zagreb) [DE] [EN] [TR] [HR] [SI] [HU] [CZ]
Ženske na Hrvaškem so zaradi oblikovalcev medijev vse bolj zapostavljene. Javnost je tako soočena s podobo ženske zgolj kot nosilke reprodukcijske funkcije in prijetnega zunanjega izgleda, kar vodi v idealizacijo ženskih lastnosti, kot sta plodnost in predanost gospodinjskim delom. Mediji širijo podobo žensk v javnosti prek slik, na katerih so te upodobljene kot matere ali seksualni objekti, njihovo resnično izkustvo, osebne in kulturne vrednote ter dosežki na delovnih mestih pa medijskemu občinstvu še vedno ostajajo prikriti. Taka stereotipna predstavitev ženske v oglasih in medijih ne ogroža le ženske in moške dostojanstvenosti, temveč krši načelo enakosti spolov v javni in zasebni sferi. Več kot desetletno feministično delovanje proti stereotipizaciji, medijsko ozaveščanje in širjenje prepričanja, da je diskriminacija žensk nedopustna, pa je vendarle privedlo do sprememb togih družbenih vrednot.
Ženske so prelomile "oglušujoč molk" in zavzele aktivno vlogo bodisi v okviru institucij ali kot posameznice.
Na institucionalni ravni so ustanovile Odbor za nadzorovanje medijev (2006), s katerim spodbujajo enakost med spoloma. Julija 2007 pa so prvič prejele državno pomoč za delovanje odbora. »Kadar gre za vprašanje o kršenju človekovih pravic, mora država ukrepati in zagotoviti enakost med državljani v vseh pogledih – tudi v medijih. Dokler v teh prevladujejo splošna nevednost, patriarhalni in spolni stereotipi, je država dolžna ukrepati po zakonu, zagotoviti enakopravnost pri zaposlovanju ali uvesti pozitivno diskriminacijo.« (Snježana Matejčić, predsednica Odbora za nadzorovanje medijev, julij 2007).
Na Hrvaškem se 75 odstotkov žensk zaveda, da so "v medijih večinoma predstavljene kot lepotice iz sveta mode" ali kot "mlade, lepe in privlačne". Kljub temu pa pravijo, da take podobe o ženski ne marajo! Vse več žensk – ki se zavedajo, da so v medijih predstavljene na vulgaren in ponižujoč način, zreducirane na golo potrošniško blago in predstavljene kot seksualni objekti, kar še utrjuje stereotipno pojmovanje odnosa med moškim in žensko – vse glasneje zahteva družbene spremembe s strani odgovornih za tak patriarhalni perpetuum mobile; od urednikov in lastnikov medijev zahtevajo, da ti prek oglasov in medijev redefinirajo njihovo vlogo.
Da bodo moški in ženske deležni enake predstavitve v medijih, bo potrebnih še veliko prizadevanj. Kljub temu pa so ženske na Hrvaškem pokazale, da so dovolj močne in zmožne vplivati na družbo in prispevati k spremembam družbenih vrednot, da dosežejo svobodo izražanja lastnega mnenja in se aktivno vključijo v javno življenje.